Zbor na čereh

Vožnja s čolnom do čeri traja manj časa kot odločitev, da greš. Skale komaj gledajo iz vode, temne, spolzke in curljajoče, na njih pa so ležali sivi tjulnji v oblikah, kakršne naredijo težke živali, ko so odplavale svoje. Niso počeli ničesar. Prav to je počivanje na skalah. Čez teden ali dva bi prišli prvi mladiči te sezone in skale bi zvenele čisto drugače.

Polly si je izbrala samca ob robu, ki je bil videti voljan."Koliko vas je v družini?"ga je vprašala, kar je vprašanje, ki v gostišču nekaj pomeni, tukaj zunaj pa nič. Premišljeval je tako, kot premišljuje žival, ki računa nekaj, česar ni nikoli potrebovala. Vsi na tej skali, je nazadnje ponudil, in vsi na naslednji.

"Imate brate ali sestre?"Skoraj zagotovo, je rekel. Nikakor ni mogel vedeti, kateri. Na Orkneyskih otokih se rodi kakih dvaindvajset tisoč mladičev sivega tjulnja na leto, več kot eden od desetih vseh živih sivih tjulnjev. Tjulenj, rojen na teh skalah, lahko leto preživi kjer koli med Shetlandskimi otoki in irsko obalo, potem pa se brez slovesnosti spet pojavi na kamnu, na katerem se je skotil.

Polly je na glas preizkusila stavek."Danes želim preživeti čas z družino."Na skali, s katere nihče ne odide in na katero nihče ne pride namenoma, je zvenel čudno. Zato je poskusila z drugim."Čeprav živimo daleč narazen, vedno ostajamo v stiku."O tem je samec premišljeval dlje. To je bliže, je rekel, če dopustite, da ostati v stiku pomeni vrniti se na isto skalo v istem mesecu in ne reči prav nič.