Krog in jutranja ladja

Brodgarski krog stoji na ozkem pasu zemlje med dvema jezeroma, in samo zato se zdi visok. Kamni stojijo v krogu s premerom približno sto štirih metrov, od barja pa jih loči jarek, vsekan v živo skalo. Postavili so ga pred štiri tisoč do štiri tisoč petsto leti in je del območja svetovne dediščine.

Nekoč je bilo kamnov okoli šestdeset. Danes jih stoji šestintrideset, vrzeli pa so prav toliko del oblike kot kamni. Polly je krog obhodila po daljši poti, po zunanji strani, z resjem do kolen in s svetlobo, ki se je na obeh straneh ploščato razlivala čez vodo. Nič pri njem ni urejeno za obiskovalca. Urejeno je bilo za nekaj drugega, in kar koli je to bilo, ni nikjer zapisano.

Potem pa običajni opravki pred odhodom. V pristaniški pisarni je za pultom sedel vranjek, na steni pa je visel natisnjen list."Kdaj odpelje trajekt?"je vprašala Polly."Koliko to stane?"Skupaj z njim je gledala v list, medtem ko je iskal vrstico."Rada bi kupila vozovnico, prosim."

"Koliko časa traja vožnja?"je vprašala nazadnje in pospravila vozovnico. Zjutraj je ladja odplula mimo istega nizkega rtiča, ob katerem je priplula, otoki pa so tonili za njo v vrstnem redu, v kakršnem se jih je naučila: mesto na eni sami ulici, zaliv z vasjo v njem, kapela iz barak, skala, polna tjulnjev, in v notranjosti, z vode nevidno, krog, ki mu večina kamnov še stoji.