Večerja, zakopana ob zori

Blizu majhnega jezera, prekritega s paro, je Polly našla vrsto velikih loncev ob globokih luknjah v črni zemlji. Kuhar v debelem predpasniku je z vrvjo spustil zaprt lonec v vsako luknjo. Polly je pristala v bližini in gledala, radovedna, kaj bi bilo vredno kuhati v luknji v tleh.

▶ Play this part

Vsak lonec je bil poln mesa, klobas, zelja in zelenjave. Luknje od spodaj greje vulkan, približno tako močno kot vrela voda. Ognja sploh ni. Vročina prihaja samo iz globine, skozi razpoke, ki so jih davno označili s kamnitimi obroči.

▶ Play this part

Kuhar je Polly, večinoma z rokami, pokazal, da lonci ostanejo zakopani šest ali sedem ur. Ljudje med čakanjem obiščejo jezero ali mesto. Potem se vrnejo in izkopljejo svojo večerjo.

▶ Play this part

Ko je prvi lonec prišel ven, se je dvignila gosta para in vonj po kuhanem mesu je napolnil zrak. Polly ni ostala na obedu, gledala pa je, kako je kuhar odnesel lonec, ponosen na obrok, ki ga je skuhala gora.

▶ Play this part